NOVI HORIZONTI
Pismo Nevenke Lekan
Gospo Nevenko Lekan smo na naši spletni strani že predstavili. Za zidovi zapora na Igu preživela več kot sedem let. Svojo kazen je odslužila. V času prestajanja kazni zapora se je srečevala še z drugimi tegobami: mučile so jo različne bolezni, imela je izrazito prekomerno telesno težo, bojevala se je z depresijo in obupom. Toda zapor je bil zanjo hrati tudi čas duhovnega, duševnega in telesnega prečiščevanja. Sedaj je na prostosti. Zastavlja si nove cilje, sledi izzivom, o katerih prej niti sanjati ni upala. V nedeljo, 15. 10. 2017, se je prvič v življenju povzpela na goro. Na Inštitut Stopinje je naslovila pismo s prošnjo, da ga objavimo in delimo zato, da bi bilo vsem, ki so v stiski in obupujejo, v drobno spodbudo na njihovi poti. Nikoli ni prepozno za smiselne izbire in za samopreseganje! Dokler smo živi, se lahko odločamo za dobro, za življenje!
“Dragi g. Martin,
pišem vam, ker bi rada delila z vami in vsemi, s katerimi delate, navidez drobno, a zame zelo pomembno zmago. Danes sem s svojo hčerko Sandro in njenim fantom osvojila Sleme nad Vršičem. Povzpela sem se 1911 metrov visoko! V slabih dveh urah smo premagali 3oo metrov višinske razlike. Zame je to resnično pravi podvig! Pri svojih šestinpetdesetih sem bila sploh prvič v življenju tako visoko v gorah, prvič v življenju sem osvojila hrib. Ponosna sem nase, da sem klub slabi kondiciji zmogla priti do vrha. Bilo je naprono, a sem vztrajala. Razgledi so bili nepopisno lepi, ravno tako občutki v duši. Ko pride človek po mukah in naporu na vrh … Na vrhu so se pred mano odprli novi horizonti, kar mi je nekoč v zaporu že napovedala sedaj moja prijateljica, pesnica in pisateljica, Cvetka Bevc.
Ob mojem današnjem dosežku, ko čutim, da sem res prebujena v novo življenje, bi rada ponovno izrazila iskreno zahvalo vam, g. Martin, ki vodite Inštitut Stopinje, da ste me zadnja tri leta spremljali s terapevtskimi pogovori, me naučili postaviti se zase, si zastaviti cilje in me spodbudili, da jim tudi sledim. Koliko pogovorv, koliko potrpežljivosti, pa tudi koliko notranje luči sem dobila … Včasih je potrebno zelo malo, a tisto malo na koncu pomeni vse. Po najinih pogovorih sem dobila moč in voljo, da sem se od-ločila za resnične spremembe v svojem življenju. Danes osvojen vrh je znamenje tistega, kar sem preživela v zadnjih letih: shujšala sem za 107 kg, telo še ni čisto v formi, a počasi bom uredila tudi to. Vem, da zmorem! Hvaležna sem tudi vsem zaposlenim v zaporu na Igu, da so me v sedmih letih spremljali, spodbujali, mi bili v oporo, me bodrili, mi dali priložnost, da se ponovno postavim na noge.
V zaporu sem izdala pesniško zbirko z naslovom Brazgotine. Sedaj pripravljam novo knjigo o bariatriji. Ljudje, ki z operativnim posegom zgubimo več kot pol sebe, doživljamo veliko stisk. Svojo pot od nekoč stoosemdesetih kilogramov do današnjih dobrih šestdesetih bom opisala v knjigi. Objavila bom mariskaj zanimivega, od svojih osebnih občutkov ob zgubljanju kilogramov, do receptov, ki so mi po operaciji pomagali do uravnotežene prehrane. Pri pisanju knjige sodelujejo tudi zdravniki in različni specialisti, ki so me zdravili. Kmalu bom ustanovila tudi skupino za ljudi, moje sotrpine, ki se pripravljajo na bariatrični poseg, kot tudi tiste, ki so ga že dali skozi. Skupaj se bomo pogovarjali o stiskah, ki jih doživljamo, in o drobnih zmagah, ki jih iz dneva v dan dosegamo in na katere smo ponosni.
Pošiljam vam tudi nekaj fotografij z današnjega podviga ter eno od prej, iz leta 2011, preden se je zame začelo novo obdobje življenja.
Z iskrenimi pozdravi,
Nevenka.”