Trening na smislu utemeljenega vodenja

1. modul: SMISEL IN VODENJE

Pot odkrivanja smisla velja za enega od odličnejših načinov za prebujanje in ohranjanje življenjskega fokusa in motivacije tako v osebnem kot v poslovnem življenju. Motivacija je sicer lahko spodbujena z različnimi zunanjimi spodbujevalci, toda napajati se mora »od znotraj«: njen (iz)vir se vedno poraja v globini posameznika, v njegovi duhovni sferi. Tam, kjer se poraja tudi smisel, kjer se krepi pripadnost, kjer se sprejemajo intimne odločitve, kjer koreninijo vrednote.

Skupaj si bomo zastavili in iskali odgovore na naslednja vprašanja: Kaj je smisel mojega življenja? Kaj pomeni, da vodenje temelji na vrednotah? Kaj je smisel mojega dela? Kaj je moje življenjsko poslanstvo? Kako ohranjati usmerjenost na rezultat in ne prezreti dostojanstva in potreb konkretnih ljudi, sodelavcev? Kako Kako ob uspešni karieri ohranjati notranjo stabilnost?

izzivi vodenja,

konceptom vrednot svobode, odgovornosti in smisla v kontekstu vodenja,

eksistencialnih vprašanj vodstvenih kadrov,

notranje povezanosti med smislom in poslovno uspešnostjo.

2. modul: RAZVIJANJE MOTIVACIJE IN KREPITEV PRIPADNOSTI

Eno od pomembnih vprašanj, na katero bi si moral odgovoriti vsak vodja, je: Kakšno organizacijsko kulturo ustvarjam s svojim vodenjem? Kultura organizacije še zdaleč ni samo tisto, kar se vidi in kar je preverljivo, torej  način in kakovost formalnih oblik poslovanja podjetja na različnih področjih; ključen del kulture podjetja so vse t.i. mehke, včasih neoprijemljive resničnosti, ki določajo ozračje v organizaciji: odnosi med zaposlenimi, vrednote, na katerih gradi organizacija svoj poslovni koncept, načini in oblike notranje komunikacije in – nenazadnje – pripadnost in predanost zaposlenih.  Pripadnost ima, po dr. Musku, tri temeljne izvore: vdanost, istovetenje in ponotranjenje. Močna pripadnost in predanost zaposlenih povzroči dvoje: poveča poslovno učinkovitost in uspešnost organizacije ter hkrati okrepi pozitiven vtis, ki si jo o organizaciji ustvari splošna javnost oz. uporabniki storitev. Pripadnost torej gradi organizacijo na dveh ravneh, navznoter v smislu učinkovitosti in navzven s tem, da krepi njeno pozitivno javno podobo.

V tem modulu bomo skozi perspektivo vodenja raziskovali vzvode,  ki v sodelavcih krepijo pripadnost, predanost in motivacijo na načine, ki rutinirane, indiferentne odzive zaposlenih spreminjajo v navdihujoč uspeh in, posledično, zadovoljstvo kolektiva.

procesi krepitve pripadnosti,

metodami vodenja za krepitev pripadnosti,

ohranjanjem pripadnosti v luči življenjskih sprememb,

ohranjanjem ravnovesja med poklicnim in osebnim življenjem.

3. modul: KREPITEV VIZIJE IN NAČELA UČINKOVITEGA VODENJA

Uspešne in učinkovite družbe razvijajo skupno vizijo na podlagi vrednot, ki jih delijo in ki določajo način odgovarjanja na vsakdanje izzive vodenja.

Vodenje je vplivanje na ljudi za doseganje skupaj postavljenih ciljev. Everard & Moriris ugotavljata, da uspešen vodja zagotavlja sinergijo in usklajenost dveh funkcij:

• usmerjenost v naloge (odločanje, načrtovanje, organiziranje, spremljanje izvedbe, nadzor, vrednotenje uspešnosti, usmerjanje, reševanje problemov);
• usmerjenost v ljudi (motivacija, sodelovanje, komunikacija, spoštovanje, razumevanje, podpora, svetovanje).

V prvem modulu se bomo posvetili vrednotam organizacije, viziji, stilom vodenja, načelu svobode in odgovornosti pri vodenju ter analizirali, do kakšne mere je v organizaciji v praksi uresničeno načelo subsidiarnosti in kako le ta deluje.

notranjim odnosom med vizijo vodstva in vizijo sodelavcev,

razvojem in nadgrajevanjem vizije glede na izzive časa,

etičnim kodeksom družbe,

učinkovitimi načini komuniciranja vizije sodelavcem in javnosti.

4. modul: KAKOVOSTNA KOMUNIKACIJA IN VODENJE V KONFLIKTNIH SITUACIJAH

Ljudje smo bitja odnosov. Kakovost odnosov se izraža v kakovostni komunikaciji. Kakovostna komunikacija je v veliki meri sinonim za kakovost življenja. V poslovnem svetu, pri vodenju sodelavcev, v sodelovanju na projektih in pri delu s strankami je pomembno ohranjati in razvijati tako čustveno inteligentnost kot tudi čustveno stabilnost. To velja še posebej tedaj, ko prihaja do različnih konfliktnih situacij, ki pa so – kot vemo – v procesu dela in ustvarjanja neizogibne. Konflikt lahko preraste v napetost, verbalno izsiljevanje, vodi lahko celo v nasilje.  Konflikti vedno negativno vplivajo na zaposlene in na odnos s strankami, slabo upravljanje s konflikti pa krni ugled podjetja. Zato je pomembno, da imajo voditelji dobro teoretično znanje in veščine za soočanje in reševanje konfliktnih situacij, ter da se zavedajo tudi čustvenih procesov, v katere so vpleteni.

V tem modulu bomo posebno pozornost posvetili krepitvi komunikacijskih kompetenc vodij ter krepitvi in razvoju čustvene agilnosti pri reševanju konfliktnih situacij, do katerih prihaja v procesu dela in sodelovanja.

elementi kakovostne komunikacije,

orodji in komunikacijskimi tehnikami za razvijanje kakovostne komunikacije v poslu,

učinkovitimi načini ravnanja v konfliktnih situacijah,

načini vodenja v kriznih in konfliktnih situacijah.

5. modul: LOGOTERAPEVTSKI MODEL VODENJA IN REŠEVANJA KONFLIKTNIH SITUACIJ

Naloga vodenja je ohranjanje in negovanje vizije, odpiranje polja komunikacijskega, omogočanje pretoka informacij, ohranjanje pogleda na celoto in reševanje težav in blokad, do katerih prihaja v procesu delovanja in ustvarjanja. Vodje so potrebni takrat, ko se procesi zataknejo, ko pride do težav. Zato so pri vodenju pomembne tudi temeljne življenjske usmeritve in notranje naravnanosti vodstvenih kadrov. Nekatera logoterapevtska orodja pomagajo na drugačen način razumeti težavne življenjske razmere, kar omogoča tudi njihovo lažje in bolj učinkovito reševanje.

načinom razumevanja zahtevnih poslovnih in življenjskih situaciji skozi perspektivo logoterapije,

petimi koraki za soočanje in reševanje zahtevnih poslovnih in življenjskih situacij,

razliko med konceptom samouresničenja in samopreseganja ter pomena slednjega za učinkovito vodenje,

načini za krepitev notranje moči vodij in ohranjanje osebnega ravnovesja.

direktorjem, vodjem družb, zavodov (top management),

vodjem oddelkov, sektorjev, služb … (middle management),

celotnim timom (top in middle management) posameznih gospodarskih ali pravnih subjektov;

mladim kadrom, ki jih pripravljate na prevzemanje vodstvenih odgovornosti na različnih ravneh v vaših družbah.