SLEDITI SVOJEMU RITMU Danes sem se zgodaj zjutraj odpravil na [...]

MENIHI IN NJIHOVI FERARIJI Pred skoraj desetimi leti je izšla [...]

ODNOSI Sprejemam aksiom, da smo ljudje bitja odnosov. Ljudje smo vesolja. Ko [...]

Nenavadno, nerazumljivo človekovo življenje. Leto za letom, dan za dnem  se giblješ med ljudmi in rečmi. So dnevi, ko sije sonce, in ne veš zakaj.

LAHKÓ NA LÁHKO? Igra besed je včasih naravnost osupljiva! Ustavil [...]

V življenju slehernika so obdobja, ko o veselju preprosto ni potrebno govoriti. Kadar veselje živimo, ko občutimo, kako nas preplavlja radost bivanja, so besede odveč. Iskriv pogled in  nasmejan obraz povesta več kot tisoče še tako skrbno izbranih in pretehtanih besed o tem, kaj veselje je, kako pomembno je za človekovo duševno ravnotežje in zakaj je temelj človekovega življenja.

V življenju vsakega izmed nas je veliko lepih, prijetnih, osrečujočih trenutkov. A pridejo tudi trenutki ali obdobja življenja, ko se nam zdi, da pred sabo nimamo več pravih izbir. Ko se razblinijo sanje, pričakovanja, ko se z(a)lomi življenjska pot: nenadna izguba ljubljene osebe, bolezen, ločitev, izguba službe, notranja negotovost.

Anton Trstenjak je leta 1968 pri Mohorjevi družbi v Celju objavil knjigo s pomenljivim naslovom Hoja za človekom, v kateri razmišlja o človeku kot zavestnem, samozavestnem in vestnem osebnem bitju. Proti koncu knjige je zapisal tudi tole misel: „Hodimo za človekom, ne pred njim. S svojim spoznanjem človeka smo zadaj za njegovo resnično podobo in veličino.“