• Viktor E. Frankl (1905–1997) je bil ena najbolj značilnih in najbolj genialnih osebnosti 20. stoletja. Po poklicu je bil psihiater in nevrolog. Ustanovil je “tretjo dunajsko šolo psihoterapije” (po S. Freudu in A. Adlerju), tako imenovano “logoterapijo”. Kot človek, ki je preživel štiri koncentracijska taborišča, je s svojo nezlomljeno človeškostjo in spravljivostjo izpričeval, da more življenje v vseh okoliščinah uspeti. Tisto, k čemur poziva logoterapija, namreč k izpolnitvi smisla na svetu ter k zorenju in ozdravitvi s pomočjo izpolnjevanja smisla, vse to je Frankl uresničeval do svoje smrti: kot zdravnik je pomagal svojim pacientom na dunajski polikliniki, poučeval je na več kot 200 univerzah doma in po svetu, pisal strokovne knjige, ki so bile prevedene v mnoge jezike, v svojih predavanjih pa se je stalno zavzemal za temeljno svobodo, odgovornost in dostojanstvo človeške osebe. Kot spreten govornik je znal svoje modrosti vlivati v filozofsko zahtevne in zgoščene stavke, ki se lahko trajno vtisnejo v spomin. Pričujoči zvezek vsebuje izbor takšnih misli, zbranih v upanju, da bodo mogle še dolgo časa po Franklovi smrti v bralcu razvijati svoj zdravilni in opogumljajoči potencial.
  • Človek – bitje, ki se sprašuje o smislu

    Svetovno znani dunajski psihiater in psiholog, utemeljitelj tretje dunajske psihoterapevtske smeri, je svoja teoretična spoznanja na lastni koži preizkusil v peklu holokavsta. V knjigi Človekovo iskanje najvišjega smisla, ki jo je prvič objavil že leta 1948 ter potem večkrat dopolnil, razkriva svoja najgloblja spoznanja o tem, kaj mu je omogočilo, da je preživel nečloveške razmere koncentracijskega taborišča in kljub vsemu zmogel dojeti smiselnost življenja. Pretresljivo je, pred kako podobno iskanje smisla je danes postavljen človek v družbi preobilja. Franklova razmišljanja o življenju, smrti, temeljnem osebnem verovanju in trpljenju tako ostajajo nadvse aktualna tudi za sodobnega bralca. Prepričan, da je življenje mnogo več, kot zmore razkriti le pogled nanj, Frankl zatrjuje: »Nihče nas ne bo prepričal, da je človek sublimirana žival, če bomo znali pokazati, da v njem tiči potlačeni angel.« Spremna študija Alexandra Batthyányja, kot jo je pripravil za zadnjo angleško izdajo dela l. 2019, prikaže razvoj logoterapije po letu 1975 in njeno čedalje bolj pripoznano vlogo v sodobni psihologiji, spremna študija urednika zbirke Smisel Jožeta Ramovša pa delo umesti v slovenski (logoterapevtski) prostor in predstavi izvirno slovenske smeri razvoja tretje dunajske psihoterapevtske šole. Knjigi je dodan tudi razširjen in dopolnjen slovar logoterapevtskega izrazja.

Title

Go to Top