Viktor E. Frankl 2017-09-12T10:56:32+00:00

VIKTOR E. FRANKL

Življenje Viktorja E. Frankla je bilo pestro, bogato, izkustveno, večplastno.
Viktor E. Frankl

Univerziteni profesor dr. Viktor Emil Frankl, nevrolog psihiater, utemeljitelj logoterapije in eksistencialne analize, je bil rojen 26. marca 1905 na Dunaju, nedaleč od dunajskega Praterja, kot drugi od treh otrok. Svojo življenjsko pot je sklenil 2. septembra 1997, tudi na Dunaju.

Bil je odličen nevrolog in psihiater. Bil je tudi vrhunski predavatelj in akademik. Njegov pisateljski opus je izjemen. Poleg vrhunske strokovnosti je vseskozi v polnosti razvijal tudi svojo bivanjsko, človeško plat. Še v visoki starosti je stremel in uresničeval cilje iz otroštva in mladosti.

VEČ O LOGOTERAPIJI

Frankl je avtor številnih in odmevnih strokovnih knjig o logoterapiji. Napisal je 32 knjig, njegova dela so izšla v 32 jezikih v milijonskih nakladah. Samo eno od njegovih del, knjiga Človek pred vprašanjem o smislu (v izvirniku: Man’s Search for Meaning), je izšla v več kot milijon izvodih.

Viktor Emil Frankl je bil profesor nevrologije in psihiatrije na Univerzi na Dunaju. Leta 1930, pri svojih 25 letih, je dosegel doktorat iz medicine, leta 1949 pa še doktorat iz filozofije. Bil je redni gostujoči profesor na nekaterih ameriških univerzah (Harvard, Dallas in Pittsburgh). Mednarodna Univerza v Kaliforniji je posebej zanj ustanovila katedro za logoterapijo – šolo psihoterapije, katere utemeljitelj in idejni navdih je bil Viktor Frankl. Logoterapija ali eksistencialna analiza je v strokovnih krogih znana tudi kot tretja dunajska šola psihoterapije. Za prvo dunajsko šolo psihoterapije šteje psihoanaliza Sigmunda Freuda, za drugo šola individualne psihologije Alfreda Adlerja. Frankl je oba poznal, z obema je imel osebne tudi stike, vendar se je vsebinsko in idejno od njiju odmaknil. Viktor Frankl je predaval na 209 univerzah na vseh petih kontinentih, univerze širom sveta so mu podelile 29 častnih doktoratov. Leta 1995 je postal častni občan mesta Dunaj.

Od leta 1940 do 1942 je bil Frankl vodja Oddelka za nevrologijo bolnišnice v Rothschildu, od leta 1946 do leta 1970 je bi direktor Nevrološke poliklinike na Dunaju.

Frankl je bil gorski vodnik v alpinističnem klubu “Alpenverein Donauland” v Avstriji. Po njem so poimenovane tri težke plezalne poti v gorovju Rax in Peilsten. V zrelih letih je v ZDA pridobil certifikat za pilota enosedežnega letala.

S Franklovo mislijo se je Slovenija srečala preko dr. Antona Trstenjaka, dr. Jožeta Ramovša ter delovanja Inštituta Antona Trstenjaka, na poseben način pa preko Franklovih del, ki jih je v slovenskem jeziku pred desetletji izdajala Celjska Mohorjeva družba.

V slovenskem prevodu so izšla naslednja dela Viktorja Frankla:

  • Psiholog v taborišču smrti (1983),

  • Časovno zaporedje v Birkenwaldu (povojna drama),

  • Kljub vsemu rečem življenju DA (1993 – ponatis knjige Psiholog v taborišču smrti, dodan je prevod dela Temelji načel logoterapije),

  • Zdravnik in duša (1994),

  • Volja do smisla (1994),

  • Doživljanje gora in izkušnja smisla (članek; Frankl/Trstenjak/Ramovš, 1993),

  • Ljubezen in spolnost (1995),

  • Ljubezen in spolnost, videokaseta Franklovega predavanja (1994),

  • Človek pred vprašanjem o smislu (2005).

Prve slovenske izdaje Franklovih knjig so v večini razprodane, v zadnjih letih izhajajo ponatisi Franklovih knjig. Viktor Frankl je dvakrat tudi obiskal Slovenijo. Leta 2010 je Zavod Žički tabor za duhovno rast pod vodstvom dr. med. Cvijete Pahljina, spec. psihiatrije, logoterapevtke, organiziral prvo usposabljanje logoterapevtov v Sloveniji.

Življenjsko pot in delo Viktorja Frankla je temeljno zaznamovala njegova osebna izkušnja deportacije, življenja in preživetja grozot druge svetovne vojne v koncentracijskem taborišču Theresienstadt. Skupaj je preživel štiri taborišča smrti, dokler ga naposled niso osvobodili iz Türkheima. Po štirih letih življenja v taborišču je tehtal le 38 kilogramov. V nacističnem režimu je izgubil svojo ženo, brata, starše in večino svojih prijateljev. Po vrnitvi na Dunaj se je znašel dobesedno pred Ničem. Toda namesto obupa se je v njem prebudila neizmerna volja po življenju, nepremagljiva želja, da bi trpljenje, ki ga je izkusil, transformiral, preoblikoval v izkušnjo smisla. Boleča izkušnja nesmisla, ki je presekala življenje mladega, ob začetku druge svetovne vojne ravnokar poročenega in perspektivnega zdravnika pri njegovih 37-ih letih, ga je pregnetla in mu enkrat za vselej potrdila, da je temeljni vzvod človekovega življenja njegova pot iskanja smisla: ko in če človek odkrije smisel, zlasti v situacijah nesmisla in brezupa – in takim situacijam nihče od človeških otrok ne ubeži – potem se vse drugo v življenju nekako izide. Frankl je črpal iz globin svojega spoznanja, ki ni bilo zgolj teoretično, temveč plod njegovih življenjskih izkušenj: sam je skozi pekel našel tudi pot do luči, do smisla.

V knjigi Zdravnik in duša: osnove logoterapije in bivanjske analize, je zapisal naslednje besede: “Odgovornost človeka je nekaj strašnega, vendar obenem tudi čudovitega! Naravnost zastrašujoče je, da sem v vsakem trenutku odgovoren za drugega, da je vsaka odločitev – od najmanjše do največje – odločitev “na veke vekov” in da v vsakem trenutku izkoristim ali zapravim priložnost. Vsak trenutek prinaša tisoče možnosti, vendar lahko izberem samo eno – toda s tem vse ostale obsodim na neobstoj, prav tako “na veke vekov”. Vendar je čudovito tudi spoznanje, da je moja lastna prihodnost ter prihodnost stvari in ljudi okoli mene v vsakem trenutku odvisna od moje odločitve, naj bodo možnosti še tako majhne. To, kar uresničim v tem trenutku in to, kar prikličem v življenje, iztrgam v resničnost in obvarujem pred minljivostjo.”

V odgovornosti, kot v tolikih drugih »drobnarijah« vsakdanjosti, so po Franklu v človeku skrita semena večnosti.

Življenje in delo Viktorja Frankla slehernega izmed nas izziva: v katerih »drobnarijah« mojega življenja so skrita semena smisla? Semena večnosti …

VIKTOR FRANKL – POMEMBNI ŽIVLJENSKI MEJNIKI

Leto Opis
1905 Viktor Emil Frankl 26. marca rodi na Dunaju, Czerningasse 6, drugi od treh otrok (pred njim se je 26. julija 1902 rodil Walter August, za njim pa 30. aprila 1909 Stella Josefine). Mama Elsa Lion se je rodila 8. februarja 1879 v Pragi, oče Gabriel pa 28. marca 1861 v kraju Pohořelice (nem.: Pohrlitz) na Moravskem – bil je direktor na Ministrstvu za administracijo in socialne zadeve.
1914-1918 Med prvo svetovno vojno se je družina Frankl znašla v tako hudi finančni stiski, da so morali otroci hoditi po kmetijah prosit kruh in celo krasti koruzo po poljih.
1915-1923 Kot gimnazijec so Frankla pritegnili filozofi naturalisti, kot npr. Wilhelm Ostwald in Gustav Theodor Fechner. Začel je obiskovati pouk aplikativne in eksperimentalne psihologije. V teh letih spozna Sigmunda Freuda in psihoanalizo.
1921 Prva Franklova konferenca na temo Smisel življenja. Istega leta postane funkcionar v organizaciji Socialistična delavska mladina.
1923 Maturira z nalogo Psihologija filozofske misli (patografija – v psihoanalitičnem smislu – pri Arthurju Schopenhauerju).
V dnevniku Der Tag najdemo njegovo prvo objavo v rubriki, namenjeno mladini.
Frankl okrepi dopisovanje s Sigmundom Freudom.
1924 Na izrecno Freudovo željo objavi revija Zeitschrift für Psychoanalyse kratek Franklov članek z naslovom Zur mimischen Bejahung und Verneinung.
Začne študirati medicino in postane vodja avstrijskih socialističnih študentov.
Osebno se sreča s Sigmundom Freudom, toda takoj pade pod vpliv Alfreda Adlerja.
1925 V reviji Internationale Zeitschrifit für Individualpsychologie objavi članek Psychotherapie und Weltanschauung, v katerem se vidi njegov napor, da bi pojasnil mejo med psihoterapijo in filozofijo, pri čemer se posebej posveti vprašanju smisla in vrednot.
1926 Frankl predava na kongresih v Düsseldorfu, Frankfurtu in Berlinu, kjer začne artikulirati koncept logoterapije.
1927 Frankl organizira na Dunaju in še v šestih mestih Svetovalnice za mlade, ki so mladim v stiski ponujale brezplačno pomoč. Nekateri psihologi, kot npr. Charlotte Bühler in Erwin Wexberg, kakor tudi anatomist in dunajski mestni svetnik Julius Tandlerpodprejo ta Franklov projekt.
Frankl ustanovi in vodi revijo Der Mensch im Alltag. Zeitschrift zur Verbreitung und Anwendung der Individualpsychologie.
Odnosi z Alfredom Adlerjem se ohladijo, Frankl se zbliža z mislijo Rudolfa Allersa in Oswalda Schwarza, utemeljitelja psihosomatske medicine.
Frankl se navduši nad knjigo Maxa Schelerja Der Formalismus in der Ethik und die materiale Wertethik.
Na njegovo veliko presenečenje Frankla izključijo iz Adlerjevega društva. Alexandra Adler, Alfredova hči, Rudolf Dreikurs in drugi pomembni posamezniki iz Adlerjevega kroga ostanejo s Franklom v tesnem stiku.
1930 Ob koncu šolskega leta, ko učencem podeljujejo spričevala, Frankl organizira izredno preventivno akcijo; prvič se zgodi, da med dunajskimi študenti ni samomorov zaradi neuspeha v šoli.
Njegovo dejavnost opazijo v tujini. Wilhelm Reich ga povabi v Berlin, univerzi v Pragi in Budimpešti ga povabita, da sodeluje pri njih na konferencah in predavanjih.
Na Ljudski univerzi ima Frankl prvi tečaj na temo psihohigijene.
Še pred dokončanjem študija začne pod vodstvo Otta Pötzla delati na oddelku za psihoterapijo na Univerzitetni kliniki za psihiatrijo.
Takoj po diplomi začne delati na kliniki za nevrologijo Am Rosenhügel.
1931-1932 Poglablja svojo izobrazbo na področju nevrologije, pod vodstvom J. Gerstmanna nadaljuje praktično delo v ustanovi Maria Theresien Schlössl na Dunaju.
1933-1937 V dunajski psihiatrični bolnišnici Am Steinhof vodi “paviljon samomorilk” – letno spremlja okoli 3.000 pacientk.
Dokonča svojo specializacijo iz nevrologije in psihiatrije.
Kot specialist nevrologije in psihiatrije odpre Frankl zasebno ordinacijo.
Hitler okupira Avstrijo.
V članku Zur geistigen Problematik der Psychotherapie, objavljenem v Zentralblatt für Psychotherapie und ihre Grenzgebiete, Frankl prvič jasno in nedvoumno spregovori o logoterapiji in eksistencialni analizi.
Pridobi vizo za izselitev v Ameriko, vendar se odloči ostati na Dunaju ob svojih starših.
1939-1942 Direktor oddelka za nevrologijo na kliniki Rothschildspital, v kateri se zdravijo samo bolniki judovske narodnosti. S postavljanjem lažnih diagnoz Frankl ogrozi svoje življenje, ko sabotira program evtanazije, ki so ga za »mentalno bolne« uvedli nacisti.
V teh letih piše za švicarske tednike, začne pisati knjigo Ärztliche Seelsorge.
1941 17. decembra 1941 se poroči s svojo prvo ženo Tilly Grosser.
1942 Nacisti prisilijo zakonca Frankl, da splavita svojega skupnega otroka. V septembru ga aretirajo in z vso družino transportirajo v taborišče Theresienstadt (danes: Terezín) severno od Prage (Češka). Samo njegovi sestri Stelli se uspe rešiti v Avstralijo. Njegov brat Walter je bil z ženo Elso že prej deportiran v Auschwitz.
1943 V taborišču Theresienstadt dne 13. februarja umre zaradi lakote Franklov oče, star 82 let.
1944 Frankl prepeljan v Auschwitz, z njim pride tudi njegova žena Tilly. Pri vhodu mu odvzamejo rokopis že napisane knjige. Ženo Tilly odvedejo v taborišče v Bergen-Belsen, kjer 24-letna umre.
23. oktobra umorijo v plinski celici v Auschwitzu Franklovo mater; v Auschwitzu umre tudi Franklov starejši brat.
Frankla prestavijo v taborišče Kaufering III in zatem v Türkheim (podružnici Dachaua). V teh skrajnih razmerah življenja dobi potrditev, da njegove teze o usodi in svobodi držijo.
1945 Frankl dobi hudo vročino, v nočeh brez spanja stenografsko rekonstruira svojo knjigo Ärztliche Seelsorge.
27. aprila doživi osvoboditev, kakšen mesec pozneje se vrne na Dunaj, kjer izve za smrt svoje žene.
1946 Frankl postane primarij Nevrološke poliklinike na Dunaju; na tem mestu ostane 25 let. Z objavo knjige Ärztliche Seelsorge (Logoterapija in eksistencialna analiza) pridobi habilitacijo.
V devetih dneh narekuje knjigo Ein Psycholog erlebt das Konzentrationslager (Psiholog v taborišču smrti), ki jo v angleškem prevodu (Man’s Search for Meaning) do leta 1997 prodajo v več kot devet milijonih izvodov.Objavi tudi knjigo … trotzdem Ja zum Leben sagen. Drei Vorträge (ta knjiga se ne sme zamenjati z novo in razširjeno izdajo knjige Ein Psychologe erlebt das Konzentrationslager, ki je izšla leta 1977 prav tako pod glavnim naslovom …trotzdem Ja zum Leben sagen).
1948 Doseže habilitacijo na nevrologiji in psihiatriji.
Doktorira iz filozofije, naslov disertacije: Der unbewußte Gott. Psychotherapie und Religion (Bog podzavesti).
Docent za nevrologijo in psihiatrijo na dunajski univerzi, začne s tako imenovanimi Metaklinische Vorlesungen, ki izidejo pri založbi Deuticke pod naslovom Der unbedingte Mensch.
1949 Frankl ustanovi Österreichische Ärztegesellschaft für Psychotherapie, postane prvi predsednik.
Na podlagi predavanj izda knjigo Homo patiens. Versuch einer Pathodizee, v kateri je v ospredju nov ključni vidik logoterapje: tolažba trpečega človeka.
Na Salzburških visokošolskih tednih predstavi svojih 10 Thesen über die Person.
1951 Objavi knjigo Logos und Existenz. Drei Vorträge, v kateri opredeli antropološke temelje logoterapije.
1952 Izda brošuro Die Psychotherapie im Alltag. Sieben Radiovorträge.
1954 Univerze v Londonu, Buenos Airesu in na Nizozemskem ga vabijo, da pri njih predava. Gordon Allport spodbuja prevajanje in objavljanje Franklovih knjig v ZDA.
1955 Objava knjige Pathologie des Zeitgeistes. Rundfunkvorträge über Seelenheilkunde.
Kot docent Dunajske univerze začne Frankl predavati na številnih univerzah kot gostujoči profesor.
V ZDA izide knjiga The Doctor and the Soul. From Psychotherapy to Logotherapy (prevod Ärztliche Seelsorge).
1956 Frankl pojasni v knjigi Theorie und Therapie der Neurosen (Teorija in terapija nevroz) svojo doktrino o nevrozah.
1959 Najbolj sistematična predstavitev Franklove misle je prestavljena v poglavju Grundriß der Existenzanalyse und Logotherapie dell’Handbuch der Neurosenlehre und Psychotherapie.
Medtem ko izide Das Menschenbild der Seeleiheilkunde. Drei Vorlesungen zur Kritik des dynamischen Psychologismus, je v Združenih državah prevedena knjiga o Franklovi izkušnji taborišča, ki nosi naslov From Death-Camp to Existentialism. A Psychiatrists Path to a New Therapy.
1961 Gostujoči profesor na Univerzi v Harvardu in Cambridgeu (ZDA).
1963 V ZDA ponovno izide knjiga Man’s Search for Meaning. An Introduction to Logotherapy, obogatena z novim dodanim drugim delom.
1966 Gostujoči profesor na Southern Methodist University v Dallasu, ZDA.
1967 V ZDA izide zbirka Franklovih člankov, napisnih v angleščini, z naslovom Psychotherapy and Existentialisin. Selected Papers on Logotherapy.
1969 Izid knjige v angleščini The Will to Meaning. Foundations and Applications of Logotherapy.
1970 V San Diegu v Kaliforniji, na United States International University (ZDA), odprejo katedro za logoterapijo. Ustanovljen je Inštitut za logoterapijo na svetu – prva tovrstna ustanova na svetu. Loyola University v Chicagu in Edgecliffe College v Cincinnatiju (ZDA) podelita Franklu častni doktorat.
1971 Izid dela Psychotherapie für den Alltag. Rundfunkvorträge über Seeleheilkunde.
1972 Gostujoči profesor na Duquesne University v Pittsburghu, ZDA.
Rockford College v Illinoisu mu podeli častni doktorat.
Izid knjige Der Wille zum Sinn. Ausgewählte Vorträge über Logotherapie in knjige Der Mensch auf der Suche nach Sinn. Zur Rehumanisierung der Psychotherapie.
V Kaliforniji začne Frankl opravljati izpit za pilota, ki ga tudi uspešno opravi.
1975 Izid knjige Der leidende Mensch. Anthropologische Grundlagen der Psychotherapie.
V ZDA ponovno izide The Unconscious God. Psychotherapy and Theology, dodan je nov drugi del.
1977 Frankl izda Das Leiden am sinnlosen Leben. Psychotherapie für heute in …trotzdem Ja zum Leben sagen. Ein Psychologe erlebt das Konzentrationslager.
1978 V ZDA izide v angleščini knjiga The Unheard Cry for Meaning. Psychotherapy and Humanism.
1979 Izide Der Mensch vor der Frage nach dem Sinn. Eine Auswahl aus dem Gesamtwerk, predgovor je napisal Konrad Lorenz.
1981 Izide delo Die Sinnfrage in der Psychotherapìe.
1984 Mount Mary College iz Wisconsina (ZDA), Univerza v Rio Grande do Sul iz Brazilije, Univerza Andres Bello iz Caracasa in Južnoafriška univerza mu podelijo častni doktorat.
1985 Univerza Buenos Aires in Univerza Francisco Marroquin iz Guatemale mu podelita častni doktorat.
1986 Univerza na Dunaju, Narodna univerza Cuyo, Argentina, Narodna univerza Entre Rios, Argentina, Narodna univerza San Luis, Argentina, in Univerza Aconcagua, Argentina, mu podelijo častni doktorat.
1987 Izda knjigo Logotherapie und Existenzanalyse. Texte aus fünf Jahrzehnten.
1988 Ob 50. obletnici Hitlerjeve okupacije Avstrije je imel Frankl na velikem trgu nasproti Rathausplatza komemoracijo, ki je vzbudila veliko zanimanja.
Univerzi v Haifi v Izraleu mu podeli častni doktorat.
1989 Internationale Akademie für Philosophie v Liechtensteinu in Univerza v Kopenhagnu mu podelita častni doktorat
1990 Univerza v Pretorii, Južnoafriška republika, mu podeli častni doktorat.
1991 Univerza Gabriela Mistral v Santiagu v Čilu in Univerza Santa Clara v Kaliforniji mu podelita častni doktorat.
1992 Na Dunaju ustanovijo Inštitut Viktorja Frankla, predsedujejo mu mednarodni akademski strokovnjaki (Herbert Hunger, Giselher Guttmann, Franz Vesely, Eugenio Fizzotti) in člani družine Frankl (Gabriele Frankl, Eleonore Frankl, Katharina Vesely). Strokovni svet sestavljajo Javier Estrada, Robin Goodenough, David Guttmann, Dmitry Leontiev, Elisabeth Lukas, Hiroshi Takashima.
Izid dela Bergerlebnis und Sinnerfahrung, v katerem Frankl opiše svoje alpinistične izkušnje.
Univerza v Ljubljani mu podeli častni doktorat.
1994 Univerza v Pragi, Univerza v Lublinu in Univerza v Salzburgu mu podelijo častni doktorat.
1995 Izid Franklove avtobiografije Was nicht in meinen Büchern steht (Življenje kot naloga).
Frankl postane častni občan mesta Dunaj.
Republika Avstrija mu podeli zlati red za zasluge.
Avstrijska zbornica zdravnikov ga odlikuje s častnim znakom.
1996 Univerza Semmelweis, Budimpešta, mu podeli častni doktorat.
1997 Izid knjige Man’s Search for Ultimate Meaning.
Univerza Ohio State University v Columbusu mu podeli častni doktorat.
Poljska medicinska akademija mu podeli medaljo Medicus Magnus in zlato zvezdo za služenje človeštvu.
Viktor Frankl umre 2. septembra, doživel je srčni napad. Pokopan je bil naslednji dan v najožjem družinskem krogu na starem judovskem pokopališču Zentralfriedhof (vrata 11, skupina 76b, vrsta 23, št. 27).

Vir: Viktor Frankl Inštitut