PSIHOSOMATSKE KOŽNE BOLEZNI. Klinične izkušnje skozi prizmo logoterapije

39,0059,00

Predavanja so namenjena:

  • vsem, ki opravljate takšno delo, da je v ospredju človek: vzgojitelji, učitelji, športni trenerji, zdravstveni delavci, socialni delavci, psihoterapevti, psihologi …;

  • staršem, ki se sprašujete, če ste dovolj dobri starši in kaj narediti, da bi bila vzgoja vaših otrok boljša, bolj kakovostna;

  • vam, ki imate različna kožna obolenja;

  • vsem, ki se spopadate s slabo samopodobo, nizko samozavestjo in kompleksi manjvrednosti;

  • vsem, ki niste zadovoljni s svojim izgledom in se v “svoji koži ne počutite dobro”.

Šifra: Ni na voljo Kategorija:

Opis

Predavanje 1

18.00 – 20-30

BOLEZNI KOŽE IN ATOPIČNI DERMATITIS V LUČI PSIHOSOMATIKE

Koža je največji organ in živi plašč človeka. Meri 2 kvadratna metra in predstavlja 20 % človekove telesne teže. V teku življenja odvržemo v povprečnem 35 kg kože. Koža so tudi vidne sluznice, nohti, lasje, genitalije. Atopični dermatitis (= neurodermitis) je najpogostejša kožna bolezen razvitega sveta, za katero oboleva med 20 in 30 % zahodne populacije. To je bolezen “perfekcije” in imetja (t.i. to have svet). Tam, kjer še obstaja svet biti (t.i. to be svet), kot npr. Afrika, Bližnji Vzhod itd, je atopičnega dermatitsa bistveno manj. Govorimo o naslednjih vrstah kožnih obolenj: luskavica (psorijaza), mozolji akne), vitiligo (izguba pigmenta), alopecija (krožno redčenje las) in še mnoga druga.

Na koži se zrcali celotno fizično, psihično in duhovno stanje telesa. Samo prepoznati je treba. Kako lahko sodelujeta dermatologija in psihoterapija pri celostnem zdravljenju človeka?

Predavanje 2

18.00 – 20-30

PSIHOSOMATIKA OTROK IN VLOGA STARŠEV. PREVENTIVNI VIDIKI

Mnogi starši se soočajo s kožnimi obolenji svojih otrok. Če so delni vzrok za kožna obolenja otrok čustvene stiske otrok, kakšna je potem “odgovornost” staršev in drugih, ki imajo opravka z otrokom v obdobju odraščanju. Kaj lahko starši naredijo v smislu preventive in preprečevanja kožnih obolenj otrok? Kaj lahko stori vrtec, kaj šola, kaj širša družba?

Kako nas oblikuje naša ” primarna družina” in kako se to odraža v naši ” sekundarni družini” na naših otrocih? Ali je lahko naša sekundarna družina boljša kot je bila primarna? Zakaj so odnosi v družini tako Pomembni za zdrav psihosomatski razvoj otroka? Kaj pomenijo dobri zgledi za otroški razvoj? Ali je mogoče spreminjati družbo tudi skozi dobro vzgojo naših otrok?

 

Predavanje 3

18.00 – 20-30

LEPOTA, ESTETSKA KIRURGIJA IN SAMOZAVEST

Kako se je skozi čas in zgodovino spreminjal pojem lepote? Kakšen je pomen redne  telesne aktivnost za razvoj samopodobe in samozavesti?

Danes je nizko samopodobo lažje urejati in vzpostavljati “od zunaj” kot “od znotraj”, kar dokazujejo dobri zaslužki klinik za estetsko kirurgijo, frizerskih in kozmetičnih salonov, fitnes studiev … Trdni posamezniki in življenjski “borci” imajo “notranjo lepoto”. Ali je res tako težko postati “borec” z močno samopodobo? Je težko “kljubovati usodi”, kot pravita Viktor Frankl in pokojni slovenski psihiater Janez Rugelj? Kaj ima odkritje življenjskega poslanstva in življenjskega smisla opraviti z doživljanjem (lastne) lepote in s samozavestjo?